O projektu

Kozolci – slovenska arhitekturna posebnost, ki izginja

Kozolci so slovenska arhitekturna posebnost, saj najdemo njihov največji delež le na ozemlju Slovenije. Nekaj jih lahko najdemo tudi preko naših meja, in sicer v zahodni Italiji in južni Avstriji. To pa je zasluga tamkajšnjih slovenskih manjšin. So med najbolj razpoznavnimi sestavinami kulturne dediščine pri nas, saj so prisotni tako rekoč v vsem prostoru tako vaškem, primestnem kot celo mestnem. Kozolci so v sodobnem času začeli izgubljati na svoji primarni uporabnosti – sušenju sena in žita. K temu največ botruje sprememba in razvoj kmetijske tehnologije.

Poleg tega, je v zadnjih desetih letih samo na Dolenjskem propadlo kar 15 % kozolcev, 35 % pa je v izredno slabem fizičnem stanju in jim grozi skorajšnji propad. Gre predvsem za lesene kozolce. Torej je projekt pomemben tudi zaradi ohranjanja kulturne dediščine.

Urbano z naravo

Projekt Muzej na prostem - kozolci Mirnske doline je zelo pomemben, saj predstavlja etnološko dediščino državnega pomena. Na območju južnega dela naselja Šentrupert bo oblikovano turistično, izobraževalno in kulturno središče, kjer bodo v naravnem okolju in na kmetijskih zemljiščih razstavljeni kozolci različnih starosti in tipov, ki po nastanku izvirajo iz Mirnske doline. Pri tem je ključna povezanosti območja muzeja z okolico. Na mestu bodo razstavljeni tudi drugi primerki zgodovinsko-kulturne dediščine – hiše, hrami in ostali leseni objekti. Primernost izbrane lokacije dodatno prispevata podeželski značaj naselja ter neposredna bližina naravnega okolja. Prav takšna vsebina pa bo vplivala in ustvarjala nove pogoje za razvoj turistične in kulturne dejavnosti v naselju Šentrupert in prepoznavnost celotne občine in Mirnske doline.

Namen muzeja

Namen muzeja je predstaviti zgodovinski razvoj kozolcev Mirnske doline, predstavitev njihove gradnje in vzdrževanja ter naravne zaščite lesa.

Program muzeja bo zajemal:

• strokovno vodenje in predstavitve zgodovinskega razvoja kozolcev, vključno z njihovo izdelavo (predavanja, predstavitvene table z opisi, izobraževalne publikacije in zloženke),
• organizacijo prireditev in delavnic z izobraževalnim namenom v skupini kozolcev, ki bodo zagotavljali minimalno komunalno oskrbo,
• tesno povezavo z novoustanovljenim centrom odličnosti lesarskih veščin in znanj v obstoječem objektu Barbova graščina na Veseli Gori.

Poleg primarne dejavnosti – strokovnega vodenja in izobraževanja, pa se bodo v celotni Deželi kozolcev odvijale tudi druge zanimive dejavnosti kot na primer »team buildingi« za podjetja in organizacije, razstave, koncerti, modne revije, posebne poroke in nočitve na kozolcu. Urejena bo tudi infrastruktura za avtodome, poligon otroških igral v sadnem sadovnjaku, možno bo prostor tudi najeti za različne priložnosti.

Z vsem kar bo Dežela kozolcev ponudila verjamemo v doseganje dolgoročne vizije projekta, ki je postati mednarodno prepoznavna turistična destinacija, ki temelji na ohranjanju naravne in kulturne dediščine.

19 kozolcev v dveh vsebinskih sklopih

Trenutno že stoji 19 kozolcev oziroma sušilnih naprav različnih starosti in tipov v logičnem zaporedju. Oblikovana je tudi pešpot med njimi. Oblikovanje muzeja na prostem temelji na načelu ohranitve naravnega okolja, tj. ohranitvi travnatih in ostalih kmetijskih površin. Kozolci se bodo delili v dva vsebinska sklopa, in sicer kozolci namenjeni prireditvam ter kozolci s tradicionalnim namenom.

Prvi so predvideni predvsem kot infrastrukturno opremljeni kozolci, namenjeni večernemu druženju, možnosti prenočitve, prireditvam lokalnega značaja. V okviru tega sklopa je oblikovan tudi osrednji prireditveni prostor v naravni izvedbi. Omogoča postavitev začasnih objektov in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam. Postavljeni bodo na način, da bodo prostor dopolnjevali. Po njihovi odstranitvi se bo na zemljišču vzpostavilo prvotno stanje.

Kozolci s tradicionalnim namenom so namenjeni ohranjanju njihove prvotne funkcije. Predstavljen bo razvoj kozolca od njegove najbolj enostavne oblike (ostrvi) do njegove najbolj zahtevne oblike (toplarja). K ohranitvi tradicionalnega kmetovanja pa tu še dodatno pripomorejo žitna polja pire, ječmena, prosa, ovsa, pšenice, rža in ajde. Predvidena je tudi zasaditev vrb z namenom vzpostavitve tradicionalne obrti, ki bodo kasneje služile posameznim prireditvam npr. pletenje košar in košev.

Povabili bomo vse

Privlačnost območja bo vplivala na oglede šolskih in študijskih skupin, ostalih posameznikov, družin in drugih skupin, ki si želijo združiti izobraževalni, kulturni in zgodovinski vidik v preživljanje prostega časa. Posebna privlačnost muzeja je zagotovo tudi za strokovno javnost in študente umetnostno-zgodovinske, arhitekturne, zgodovinske, etnološke, agronomske, geografske in sorodnih smeri, saj bo omogočil učenje na avtentični lokaciji, s podporo zbirke strokovne literature. Edinstvenost ideje oblikovanja muzeja kozolcev pa bo prispevala tudi k temu, da bo naselje in občino Šentrupert močneje izpostavila na zemljevidu Slovenije in tudi v Evropi. Ne bodite začudeni, če boste srečali poleg slovenskih obiskovalcev tudi tuje.

Muzej bo predvsem namenjen predvsem ohranjanju kulturne dediščine. Tu je izrednega pomena njegov izobraževalni namen. Primeren bo za izobraževalne ustanove, saj je danes predstavitev kozolcev v naravi, že dokaj redka arhitekturna posebnost Slovenije.

Ne skrbite za parkirna mesta, saj so le-ta poskrbljena za osebna vozila, avtodome in avtobuse.